10 dejstev o Aleksandrijskem svetilniku
Aleksandrijski svetilnik sodi med 7 čudes antičnega sveta, a mnogi o njem ne znajo povedati prav veliko. Bolj zanimive se jim zdijo na primer piramide v Gizi, ki jih najdemo na istem seznamu. Le te imajo vsaj eno prednost: še vedno stojijo. Svetilnik pa se je zaradi številnih potresov in previsokih cen potencialnih obnov porušil. Piramide, zaradi svoje lokacije in strukture, nikoli niso imele tega problema. Kljub temu pa svetilnik od svoje izgradnje v prvem desetletju tretjega stoletja pr. Kr. ostaja simbol antike in Aleksandrije.
1. Od kod ime in lokacija
Aleksandrijski svetilnik je stal – kot pove že ime – v Aleksandriji, natančneje v Nilovi delti. Tja ga je želel postaviti že Aleksander Veliki, ki je umrl še preden bi mu to uspelo. Je pa za njegovo izgradnjo določil lokacijo na otoku Pharos. Od tu tudi izvira njegovo drugo ime, Pharos. Aleksander se je za to mesto odločil iz dveh razlogov: Grčijo je želel povezati z Nilom in Egiptom; ter zaradi omembe otoka v Homerjevi Odiseji, ki jo je Aleksander oboževal.
2. Na modernem seznamu antičnih čudes
V antičnem svetu je obstajalo mnog različnih seznamov čudes, ki pa se z modernim (ki pa spet ni tako zelo mlad, saj je nastal že v 16. stoletju) razlikuje tako po številu kot tudi čudesih samih. Ta so obsegala celoten Mediteran in so bila pogosto odvisna od avtorjevega smisla za estetiko in izjemnost. Tako je možno, da posamezni seznam ni vseboval svetilnika, ki ga danes vsi poznamo ali pa smo zanj vsaj slišali, vključeval pa bi kakšno drugo, nam manj poznano, stavbo. A je potrebno upoštevati, da se je že na antičnih seznamih svetilnik pojavljal dokaj pogosto in je bil tudi izven njih precej slaven.
3. Kdo je bil arhitekt?
Sostratus iz Knidosa je bil grški arhitekt, ki je bil izbran za izgradnjo svetilnika. O njem se ve bolj malo, saj je bil velik del virov o njem izgubljen v več tisočletni zgodovini. Njegovo ime se je ohranilo kot nekakšen podpis na svetilniku, kar pa je bila čast, ki je skoraj izključno pripadala kraljem in faraonom. Verjetno pa ni bil le arhitekt, ampak tudi izumitelj, znanstvenik in bogataš, saj naj bi po nekaterih virih celo sam financiral velik del izgradnje.
4. 500m ali nižje
Kako točno je izgledal svetilnik in koliko je bil visok, se ne ve. Ohranile se niso nobene mere ali načrti, vse kar imamo so upodobitve na kovancih, mozaikih in drugem okrasju. Te pa pogosto niso prikazale realne slike ali pa niso navajale mer. Vseeno pa lahko vsaj delno sklepamo o njegovem izgledu na podlagi podob in ostankov razpršenih po morski gladini in vgrajenih v druge objekte. Svetilnik je bil visok več kot 100m, a definitivno nižji od predlaganih 500 metrov. Natančno pa se da določiti površino tlorisa, saj danes na istem mestu stoji trdnjava Qait Bey, ki ima isti tloris kot svetilnik.
5. Oblika svetilnika
Danes si svetilnike predstavljamo kot ovalne strukture z majhno hišico na vrhu, a za najslavnejši svetilnik to ni bilo dovolj dobro. Sama stavba je bila sestavljena iz treh delov z velikanskim vrati in bogatim okrasjem. Največji je bil spodnji del kvadratne oblike, s stranico veliko 30,6 metrov. Srednji del naj bi bil oktagonalen, tretji pa valjast in deloval kot nekakšen dodaten podstavek za masiven kip, ki je stal na vrhu. Ker pa je svetilnik stal na otoku, so do njega zgradili Heptastadion, veličasten nasip s stebri, ki je celino povezoval z otokom. Ta se je nato nadaljeval v stopnišče v notranjosti svetilnika.
6. Komu je bil posvečen?
Na vrhu svetilnika je stal kolosalen kip, za katerega ne vemo, koga je predstavljal. Kot eden najstarejših predlogov se je pojavljala boginja Isis Pharia, ta pa je bil kasneje ovržen, ko so prišli do zaključkov, da gre za moškega. Pogoste so bile tudi ideje, da gre za Zevsa ali Pozejdona, prvi kot kralj bogov, slednji pa kot bog morja. Prisotnost tritonov (pol riba pol človek; pogosto ima trizob in školjko) podpira teorijo o Pozejdonu. Pojavlja pa se tudi možnost, da je šlo za Helija (boga sonca), saj je kip opisan z žarečo kroglo v roki in njemu specifično krono na glavi. Iz te teorije pa izhaja tudi naslednja: kip naj bi predstavljal Aleksandra-Helija. To je vrsta upodabljanja Aleksandra Velikega, ki se mu dodajo atributi Helija. To pa bi se tudi skladalo s samim mestom, ki ga je ustanovil Aleksander Veliki.
7. Osvetljava in ozvočenje svetilnika
Že zdrava pamet pove, da vsak svetilnik rabi nekaj, kar se sveti. Ogledala, ki naj bi stal na vrhu svetilnika nikoli niso odkrili, a se predvideva, da je bila to verjetno polirana kovinska površina. O tem, kje naj bi bil ogenj se pojavlja več teorij. Večini znanstvenikov se zdi logično, da je bil ogenj na vrhu svetilnika. A prenašanje goriva na vrh vsaj stometrskega svetilnika bi bilo naporno, zato je bila predlagana rešitev, da je bil ogenj na dnu, svetlobo pa so s pomočjo drugih ogledal ali cilindra vodili do vrha svetilnika.
Prav tako pa naj bi svetilnik po nekaterih teorijah s pomočjo pare oddajal zvočne signale. Heron (grški matematik, fizik, ...; ki je živel v Aleksandrij v prvem stoletju po Kr.) je pisal o mehanizmu v notranjosti, ki naj bi s pomočjo pare tritonove školjke spremenil v dejanske inštrumente, ki so proizvajali zvok.
8. Svetilnik?
Je pa potrebno po vsem tem opisovanju stavbe potrebno omeniti, da antični avtorji niso eksplicitno omenjali svetlobnega telesa na vrhu svetilnika. Tako je zaradi pomankanja zgodnjih antičnih virov o svetlobnem viru in pogrešanem ogledalu v prvi polovici 20. stoletja, prišla na plano ideja, da svetilnik prvotno ni bil svetilnik, ampak samo monumentalna zgradba namenjena izkazovanju moči vladarja in države. Tej ideji pa so jasno številni nasprotovali, češ da je sama stavba že sama po sebi skoraj sinonim za svetilnik in zato njene funkcije sploh ni potrebno omenjati – če vsi vemo, da je Louvre muzej tega ni potrebno vsakič znova povedati.
9. Spomin nanj v besedi ...
Svetilnikova slava pa se ni končala s turističnimi vodniki zadnjih nekaj stoletji (samo približno 22), toda se je ohranila tudi v samem jeziku. Beseda za minaret (sestavni del mošeje ali džamije, ki se uporablja za klic k molitvi) prihaja iz besede al-manra, kar pomeni hiša ognja. Prav tako pa francoska in španska beseda za svetilnik izhajata iz drugega imena za ta spomenik. Francoski phare in španski faro imata korenine v imenu Pharos, ki pa je bil na začetku zgolj otok.
10. ... in zgradbah
Svetilnik je s svojo veličastno postavo vplival tudi na druge zgradbe. Minareti se ne zgledujejo po njem zgolj po imenu, ampak tudi po obliki. Tako mnogi minareti v severni Afriki spominjajo na svetilnik, ki jim je dal ime. Prav tako je ne daleč stran od Aleksandrije pokopališče s stavbo, ki se imenuje Svetilnik iz Abusarija. Ta je bil verjetno namenjen verskim obredom, saj zaradi oddaljenosti od morja (približno 50 kilometrov) verjetno ni bil namenjen osvetljevanju poti ladjam. Prav tako pa se oblika pojavlja pri rimskih tropeaum, ki so jih postavljali kot znak rimske zmage. Te so najprej postavili na bojnem polju tik po zmagi in tako niso bili posebno veličastni. Če pa je šlo za pomembno zmago, so kasneje zgradili monumentalen spomenik.
Če vas svetilnik zanima, pa je leta 2024 Andrew Michael Chugg izdal knjigo The Pharos Lighthouse in Alexandria: Second Sun and Seventh Wonder of Antiquity (ISBN: 978-1-032-56936-9).
SaDo
