DELAVNICE O AVTIZMU

Delavnice

Ko teorija ne pomaga več, začnemo delati.

Delavnice Empatorija so namenjene konkretnim vprašanjem in resničnim situacijam, s katerimi se ljudje srečujejo vsak dan. Ne govorimo o tem, kako bi stvari morale delovati, ampak kako v resnici delujejo – in kaj lahko naredimo drugače.
Skozi pogovor, praktične primere in sodelovanje udeleženci dobijo jasne uvide, orodja in pogum za spremembe v razredu, na delovnem mestu, doma in v skupnosti. Strokovno, a brez zapletenih razlag. Uporabno. Človeško.

Stopi v kontakt z nami
Three people are giving a presentation in a classroom or conference room. One woman stands in front, gesturing as she speaks, while two others sit and listen. There is a large screen behind them displaying a slide with data and text in Serbian or Croatian.
A woman giving a presentation in a conference room with a large screen displaying a slide titled 'Socialni model invalidnosti'. She is standing in front of the screen, holding glasses, with a laptop behind her on a stand. Behind her, a wooden coat rack with jackets and a wooden storage unit are visible.

Primer delavnice:

Empatorijevo delavnica “Bodi viden, bodi ti” v Ljubljani, 19.november 2025

Delavnica Bodi viden, bodi ti, ki jo je 19. novembra 2025 v CTK – Centralni tehnični knjižnici Ljubljana vodila Tina Dovič, ni ostala pri razlagah, kaj inkluzija naj bi bila. Inkluzijo smo doživeli. Na lastni koži.

Skozi praktične primere in preproste naloge smo se znašli v situacijah, kjer so primerjave med sposobnostmi, omejitvami in pričakovanji hitro postale neprijetne – in prav zato zelo poučne. Kaj pomeni, ko nečesa ne znaš. Ko ne zmoreš. Ko te nekdo gleda skozi to, česar nimaš, namesto skozi to, kar si.

Tina je skupino vodila mirno, jasno in z velikim občutkom. Brez razlaganja od zgoraj navzdol, brez moraliziranja. S pravo mero topline in humorja je ustvarila varen prostor, kjer smo se lahko nasmejali, se ustavili in včasih tudi malo nelagodno zamolčali – kar je bil pogosto najbolj zgovoren del delavnice.

Na koncu je bilo jasno eno: inkluzija ni teorija in ni prijazna beseda na plakatu. Je občutek. In ko ga enkrat res občutiš, ga ne pozabiš.

A classroom or conference room with blue chairs arranged in rows, some occupied by people. A woman in a gray skirt and patterned sweater sits on a chair, while five young adults sit nearby, some with backpacks and notebooks. The room has white walls, large windows with blinds, and gray carpeting. To the side, there are tables with bags and jackets, and a computer setup near the window.