Krogla - O gibanju Zemlje: Recenzija
Vsem skeptikom, ki so mislili, da je bilo delo 100 metrov zgolj naključje, avtor Uoto metaforično odvrne “sprejmem izziv” in jim pokaže, da se svet ne vrti okoli njih. S svojo najnovejšo mango, ki je presegla vse ostale globokomiselne stripe zadnjih nekaj let, je postal eden najboljših avtorjev mang v zadnjem času. Nič ni narobe, če se s tem ne strinjate, dokler še naprej razmišljate!
Krogla: O gibanju Zemlje je animirana TV serija iz petindvajsetih delov, ki jo je med letoma 2024 in 2025 režiral Kenichi Shimizu, temelji pa na istoimenski zgodovinski in znanstvenofantastični drami (iz leta 2020) japonskega avtorja mang s psevdonimom Uoto. Manga je vse do leta 2022 izhajala v »seinen« reviji Weekly Big Comic Spirits. Na Japonskem se izraz “seinen” nanaša na uredniško kategorijo japonskih stripov, namenjenim odraslim moškim, medtem ko se izraz josei nanaša na tiste, ki so namenjeni odraslim ženskam. Krogla je Uotovo prelomno delo in je z njim presegel vse pohvale, ki jih je prejel za 100 metrov, svojo poslednjo »one-shot« mango. Avtor je požel številne pohvale za svoje premišljeno in zapleteno pripovedovanje zgodb ter detajlne ilustracije. Vendar to ni novica za tiste, ki so seznanjeni z njegovim gradivom. Obe zgoraj omenjeni deli sta leta 2025 prejeli celostni animirani priredbi in pozivam vse, ki še niso seznanjeni z njima, naj nehajo brati ta sestavek in si ju ogledajo sami (spotoma pa si preberite še mojo recenzijo za 100 metrov, hvala!). No, zdaj, ko smo prebili led, pa lahko začnemo!
Za razliko od bolj konvencionalnih anime zgodb tokrat ne sledimo samo enemu protagonistu. Namesto tega je zgodba razdeljena na manjše sklope, kjer se vsak osredotoča na različne like (in njihova stališča): Rafala, Oczyja, Badenija, Yolando in Drako. Med večino sklopov pride tudi do nenapovedanih časovnih preskokov, tako da se druščina likov, ki jim sledimo, nenehno spreminja. Kljub temu se vsebino lahko stisne v naslednji povzetek: Zgodba je postavljena v Evropo 15. stoletja (imena likov nedoločno namigujejo na Poljsko) in spremljamo dogodivščine številnih učenjakov, ki raziskujejo heliocentrizem. To je čas cerkvene politike, inkvizicije in geocentrizma – ideje, da je Zemlja stacionarno središče vesolja in da vsa nebesna telesa krožijo okoli nje; doktrina Cerkve je absolutna, vse informacije so nadzorovane. Naši protagonisti s preučevanjem nasprotujočih teorij tvegajo svoja življenja, saj je vsak, ki javno nasprotuje Cerkvi, označen za heretika in obsojen na smrt. Zgodba se začne z Rafalom, genialnim otrokom, ki obožuje astronomijo. Kljub njegovi resnični strasti ga njegov posvojeni oče samohranilec Potocki nagovarja k študiju teologije. Ta ga svari, naj se neha ukvarjati z astronomijo, saj so astronomi označeni za krivoverce, ker nasprotujejo prepričanju Cerkve, in jih vsak dan žgejo na grmadi. Navkljub vsemu Potocki zadolži Rafala, naj pobere znanca Huberta, zavrženega heretika, ki bo zaenkrat živel pri njih. Rafalovo življenje se spremeni v trenutku, ko začne s Hubertom razpravljati o astronomiji; slednji zagovarja heliocentrizem in izpodbija Rafalova prepričanja. Rafal dokaže model z lastnimi izračuni, vendar jih doma nespametno pusti na odprtem. Kasneje jih odkrije kruti inkvizitor Nowak, kar primora Huberta, da prevzame krivdo nase in s tem reši Rafala, sam pa je usmrčen. Rafal se mora odločiti: javno preklicati svoje delo in živeti v lažnem prepričanju ali se boriti za svojo resnico in s tem tvegati smrt.
Ker gre za izjemno netipično oddajo, jo je skoraj nemogoče opisati samo skozi glavne junake, zato tega ne bom niti poskušal. Kljub kratki in zgoščeni zgodbi Krogla blesti v mnogih kategorijah. Dejstvo, da se naša bratovščina likov menja vsakih nekaj epizod, poskrbi, da vseobsegajoča zgodba ostane nadvse razburljiva, hkrati pa dosežena napetost nikoli ni odvisna od bahavo animirane akcije ali vsiljenih likovnih preobratov. Po drugi strani pa je v zgodbi tudi precej fizičnih spopadov in boleče zvenečih mučilnih prizorov inkvizitorskih osumljencev, ki bi lahko bili preveč za nekatere oči. A kljub temu, da je ta anime zelo nasičen z dialogi, se interakcije med liki nikoli ne zdijo razvlečene ali prisiljene. Pravzaprav so prostorni diskurzi in zadostni čas za izoblikovanje mnenj lika nujni za uspešno raziskovanje konceptov resnice in vere, kar Krogla čudovito izvede. Serija ne ponuja dokončnih odgovorov o vprašanju Boga in vere; namesto tega se raje zavzame za idejo, da gre bolj za potovanje spraševanja samega sebe in nadaljnjega razmišljanja ter oblikovanja lastne perspektive. Izjemno redko je, da avtor vključi širok spekter veljavnih prepričanj, saj običajno avtor izbere eno in nato razčleni svojo agendo na celotno zasedbo likov, pri čemer vsak prikazuje drugačno plat iste ideologije, posute s simboli. Namesto tega avtor zavrača polarizacijo in prisili like v interakcije in sodelovanje z ljudmi, s katerimi si le delno delijo temeljna prepričanja. Tu bi izpostavil moj najljubši prizor, kjer Romkinja Draka razpravlja o veri s Schmidtom, kapitanom Heretične osvobodilne fronte; oba nasprotujeta Cerkvi in Svetemu pismu, vendar se eden pokaže kot ateist, drugi pa kot panteist, in na koncu oba sprejmeta razlike, da bi se skupaj borila proti sistemu zasedbe.
Spojler: Omeniti gre še zadnjo epizodo, ki je zelo dvoumna: Po eni strani ponuja vpogled v ambivalentnost ekstremizma in kako ga ne smemo prezreti (vidimo namreč alternativni in dvoumen konec o tem, kaj bi se zgodilo Rafalu, če bi bil za svoja prepričanja pripravljen žrtvovati tudi druge). Po drugi strani pa izvemo, da čeprav vsi glavni liki umrejo in se za njimi izgubi vsaka materialna sled, njihova ideja sčasoma doseže in navdihne Nikolaja Kopernika, kar celotni avanturi ponudi dodaten smisel. Oddaja od samega začetka naslavlja in se drži ideje, da je ideja pomembnejša kot posamezno življenje. Navsezadnje obstajata samo dve dejstvi, ki združujeta glavno zasedbo likov – eno je nadaljevati navdih, da heliocentrizem preživi in postane legitimna znanstvena teorija, drugo pa je zagovarjanje lastnih prepričanj, tudi za ceno svojega življenja.
Poleg vodila, da je ideja pomembnejša od posameznika, Uoto v vsakem sklopu vedno znova poudarja nujnost kritičnega razmišljanja in kako pomembno je dovoliti drugim, da razmišljajo sami, tudi če se z nami ne strinjajo. Vse to nas pripelje do končnega sporočila te oddaje, s katerim se tudi sam strinjam: Vsi smo pomanjkljivi in vsem nam primanjkujejo odgovori, zato jih moramo še naprej iskati (odgovore ali višje cilje) in ob tem podpirati drug drugega. Elitistično čuvanje znanja in izkoreninjanje svobode govora posredno zavira naš lasten napredek in – do neke mere – napredek človeštva. Toda če si namesto tega pomagamo in dovolimo, da naše ideje uspevajo, potem lahko, tako kot Rafal in ostala druščina - skupaj premaknemo svét.
Ocena: 9/10
- Filip
Avtorska ilustracija: Rafal
