KULTura
Če govorimo o drugačnosti, je le malo področij, kjer bi ta domovala tako udobno kot v umetnosti. Ustvarjalnost je svet, ki je – prav tako kot svet avtizma – svoje lastno vesolje. Kvaliteta obeh je, da nas izzivata v tem, koliko smo sposobni razširiti meje svojega sveta, da bo v njem prostor tudi za nekaj doslej neznanega, videnega na nov, drugačen način.
Zahvaljujemo se avtoricam in avtorjem za prijazno dovoljenje za objavo pesmi oz. odlomka, izbranih za uvod v rubriko KULTura.
Barbara Korun
KAKO NAPIŠEŠ PESMICO
najprej se olupiš
vzameš nožek za lupljenje
in postrgaš s sebe
vso kožo
skoz pore pridre
sladka slana tekočina
potem greš
živa vaba
na sonce
v morje slano
v vetrovno puščavo
in čakaš
na besede
da se prilepijo
da pičijo
in ostanejo
ko si vsa
pokrita z njimi
se vrneš
zastrupljena
izdreš iz sebe
besedo za besedo
in jih poravnaš
v vrste
na koncu beline
ti ostanejo
majhne brazgotine
zbirka Razpoke, Nova revija, 2004
SKLENJEN KROG
Ambicij in želj bilo je veliko
Dela in truda gojili sadiko
In marsikaj uspešno smo stekli
Jeseni, ko lani prvič sestani
O cajtengu prvo besedo smo rekli
Hvale in obljub nemalo prejeli
Vehemetno skozi izzive leteli
A bilo je prekrasno, da bi trajalo večno
Le eno želim, ko za spiskom stojim:
Absolvirat vse manj grenko, bolj srečno
Za naš kolektiv se cesta zapre
A za vsakega nova pot se začne
Vsak bil bo bitko za svoje demone
Skupni nasmeh naj razkrije uspeh
Enkrat, ko ponovno se srečajo mone
- Filip
Ana Vida:
PESMI
1.
hodim skozi svet, ki teče v ravnih črtah,
moje misli cvetijo v pisana ozvezdja,
mi rečejo “drugačna,”
kot da je drugačnost modrica,
mi rečejo “drugačna”,
ko jaz temu pravim
cela.
2.
poletje je in
slišim krike nesnic
sama doma
si
nanesem rdečo šminko
se pretvarjam, da sem lepa,
hočem biti lepa,
hočem se zdivjati,
naj zrastejo trte po mojem ukrivljenem
telesu, ko sanjam kokoši in divje svinje,
ležim gola v postelji,
z odprtimi okni,
slišim krike nesnic, ko se
zavejo, da je zadnjič
da je čas,
da je konec,
nikoli
zate.
3.
impulzivno grem na kmetijo
po majhno belo zajkljo,
terapevtka mi je povedala,
da žival pomaga s tesnobo,
moja bela zajklja
ima socialno anksioznost
in zdaj na kupu krmila,
v kotu,
sediva dve.
4.
Po mesecu ali dveh nehaš šteti dneve,
Odkar so se nazadnje srečale vajine oči,
Tablete zabrišejo svoja imena na srebrnih jezikih, letni časi se zložijo drug v drugega
Tvoje telo se premika skozi izposojeno svetlobo, srce, zadržan odmev,
Ostaja v tihih kotih tvojih prsi.
Naučiš se živeti v drobcih,
Na pol v spominu, na pol v megli,
Kjer včeraj še vedno šumi kot nedokončana molitev.
Ne vprašaš se več, kaj pomeni ozdraveti,
Poimenuješ to potrpežljivost,
Poimenuješ to dih.
Prijatelji ti govorijo o dežju, o cvetju, o času,
Ti prikimaš.
Kot da se spomniš, kako sonce diši na njeni koži.
Zdravnik se nasmehne, ko reče, da ti gre bolje,
Ponoči strop nežno brni v neskladju,
S prstom slediš razpokam kot ozvezdjem,
In vsaka zareza se vrne nazaj k človeku, ki si bil, preden si padel.
Ne moliš več,
Ne k bogovom,
A včasih, ko se tema počasi vdihne,
Tiho izgovoriš njeno ime,
Da bi slišal ali ti odgovori,
Ali se je luna
Morda še
Spominja.
Orlando Stepančič:
PESMI
I.
Ko petarda poči,
prst lahko se od telesa loči.
Sledijo tudi poškodbe obraza,
da pri ljubezni ne pride več tako do izraza.
Koga tudi močno je strah,
vendar Homo Sapiens ni edino bitje, ki novoletni pok zada mu preplah.
To so še živali,
ki jih bomo za preživetje potrebovali.
Petarda vsebuje tudi žveplo,
kar je hujše, kot da bi grizljali svinjsko metlo.
Zato se izogibaj petard,
saj zaradi poškodbe lahko obsojen si na ponovni življenjski start.
II.
Ko sonce v avtista posije,
ta z užitkom se skrije,
saj svetloba dostikrat ga moti,
in temnejšemu prostoru bo šel naproti
Lahko pa je problem tudi hrup,
saj tudi ta avtista spravlja v obup.
Tu pa so še dotik, vonj, okus
Ki za avtista lahko so - bolečina, smrad in gnus.
Obstaja pa še skrajnost druga:
da nobena izmed senzorik ni muka huda
in s tem že pretirava,
ko npr. posamezne stvari ovohava.
III.
Dvojna merila so problem,
kadar nagrado daš le dvem,
avtist pa brez ostane,
tako da dobro ve, koliko ta stvar v trgovini stane.
Sem spada tudi ignoranca,
ko le do nevrotipikov je opazna toleranca.
In ko se avtist ven odpravi,
se ga prevečkrat vpraša:
"Ali na poti boš tapravi?"
V službi pa to malce drugače izgleda.
Ko nadrejeni si misli:
Avtistični prostovoljec je prava beda.
Vendar to nikakor ni resnica,
saj avtistični prostovoljec je lahko boljši od marsikaterega delavskega strica.
Ste že prebrali prve tri številke e-Glasa?
Če jih še niste ujeli, vas vabimo k ogledu prejšnjih številk našega spletnega časopisa e-Glas, kjer smo skupaj s skupnostjo ustvarili prostor za drugačnost, ustvarjalnost in vključevanje.
Podprite nas tudi z nakupom
Naši nevrodivergentni ustvarjalci pomagajo kreirati zanimive izdelke, ki združujejo umetnost, dekor in uporabne izdelke za dom, telefone, digitalne izdelke. Vse z namenom funkcionalnosti in spodbujanja družbene odgovornosti. Podprite nas z nakupom teh izdelkov.
Hvala, ker ste del naše zgodbe.